-
1 Gediegengold
-
2 fein
adj sitan (-tna, -tno), nježan (-žna, -žno); - gemahlen sitno mljeven; - gestoßen sitno stučen; - gepulvert u prah usitnjen; komm fein schnell zurück vrati se brzo; das ist nicht - to nije uglađeno; sich - machen (antun) lijepo se obući (obučem); - artig sein biti uljudan (-dna, -dno); -e Leute otmjeni ljudi; die -e Welt otmjen svijet; ein -er Fuchs lija f, lukavac (-vca) m; -e Manieren fino (uglađeno) ponašanje; ein -er Kopf pametna glava; -es Gold suho (čisto) zlato; -es Benehmen uglađeno vladanje; eine -e Nase haben imati dobar nos; ein -es Gehör oštar sluh -
3 Gold
n -(e)s zlato; pures (reines) - suho zlato; gezogenes - zlatna žica; geschlagenes - zlato u listićima; lauteres (gediegenes) - samorodno, čisto (suho) zlato; aus (von) - od zlata, zlatan (-tna, -tno); tausend Dinar in - tisuću zlatnih dinara; in - fassen optočiti (okovati, -kujem) zlatom; mit - bezahlen (aufwägen) platiti (plaćati) zlatom; es ist nicht alles -, was glänzt nije sve zlato. Što sja, fig ne valja suditi po vanjštini; Mannheimer (nachgeahmtes, - umjetno zlato, similor m; -es wert zlata vrijedan (-dna, -dno) -
4 echt
adj prav, pravcat; -e Urkunde autentična isprava; -er Wein nepatvoreno vino; -es Kind zakonito dijete (djeteta); -e Farbe stalna boja; -es Gold čisto (suho) zlato; -er Stein pravi dragulj; ein Glas Echtes čaša dobrog, jakog piva, časa bavarskog piva
См. также в других словарях:
zlató — á s (ọ̑) 1. mehka, težka žlahtna kovina rumene barve: zlato se sveti; pridobivati zlato; uporabljati zlato za plačilno sredstvo; prekriti kaj z zlatom; čisto zlato; barva starega zlata; cena, tržišče zlata; meriti čistoto zlata s karati; iskalci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súh — a o tudi ó prid. (ȗ ú) 1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino, ant. moker: obrisati kaj s suho krpo; preobleči se v suho obleko; ceste so že suhe; suha drva rada gorijo; perilo je že suho; prst je suha kot poper / domov je prišel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
